Facebook Pixel code
Nasveti za gojenje zelenjave po ljudskem izročilu. Zakaj pa ne?

Nasveti za gojenje zelenjave po ljudskem izročilu. Zakaj pa ne?

Dolga družinska tradicija

V Enziti podpiramo vse kar je naravno, zdravo in dobro za človeka. Ko smo začeli delati od doma, so nekateri izmed nas našli tudi čas za nekatere aktivnosti o katerih smo nekoč samo sanjali. Marija je, na primer, prvič v življenju popolnoma sama ustvarila zelenjavni vrt. Toda, Marija razpolaga tudi  s posebnim znanjem, ko pokuka v svojo etnološko literaturo in takrat deli z vami ljudske nasvete o načrtovanju zelenjavnega vrta. Tisti, ki niste poskusili to leto, vam bodo nasveti prišli prav naslednje leto!

Številne podeželske hiše še danes gojijo lastno zelenjavo, znanja in praksa pa temeljita na  dolgoletni družinski tradiciji. Tako je tudi v mojem primeru, čeprav sem to pomlad prvič samostojno naredila zelenjavni vrt. Moja mama in babica sta pravi mojstrici na tem področju tako, da sem od njiju slišala veliko koristnih nasvetov, z opaznim veseljem,  ker se je njuna Marija končno opogumila in podala v pravo žensko delo. Ko sem posadila krompir, sem posejala tudi korenje, peteršilj, grah, špinačo, solato, koruzo ter semena paradižnike, paprike in cvetače, potem sem vsak dan ponosno hodila okoli svojih pridelkov in čakala prvi znak, da poženejo.

Prvi znaki uspešnega sajenja

In, včeraj sem poskočila od veselja, ko so iz stiropora pomolile ven prve cvetače. Zdelo se je, da se je tudi grah na vrtu opogumil in pognal listke. V pričakovanju nadaljnjih rezultatov svojih prizadevanj, kar se je zdelo kot naključje, sem brskala po etnografski literaturi iz Slavonije. Med prvimi besedili sem odprla tisto o načrtovanju zelenjavnega vrta. Besedilo je v redni kolumni Posavske Hrvatske napisal etnolog Zvonimir Toldi leta 1993 v svojem simpatičnem stilu. V besedilu je veliko zanimivosti in sem zato lahko primerjala tisto, kar sem počela pri sajenju, z zapisanimi natančnimi pravili in prepričanji. Če mi sedaj slučajno nasad propade, bom točno vedela kaj sem storila narobe.

Nasveti za gojenje zelenjave po ljudskem izorčilu

V knjigi Najbolje je sijat Velike nedilje!, sem se prepoznala že v prvih vrsticah, saj sem navodila za sajenje brala z semenskih vrečk, ki sem jih imela na voljo. Ravno iz tega izvira zgodba o znanju, ki ga imajo številne podeželske ženske, kar pa na vrečkah s semeni ne najdeš. Torej tu je nekaj pravil, ki lahko vsem perspektivnim vrtnarjem pomagajo na poti do uspešnega pridelka:

  1. Ves jesenski pridelek se lahko seje do svetega Matije, oz. do 24. februarja, od Matije naprej pa se seje vse spomladno. Ljudska modrost pravi, da tu napak ni.
  2. V tednu pred gluho korizmeno nedeljo se ne sme nič sejati, ker ne bo nič uspelo.
  3. V tednu pred cvetno nedeljo ni treba ničesar sejati, ker ne bo obrodilo sadov, ampak bo vse zgolj zacvetelo.
  4. Priporočljivo je, da sejemo vse v velikem tednu, oz. zadnjem tednu pred veliko nočjo.
  5. Najboljši pridelek bo, če sejemo na 100. dan v letu, oz. 10. aprila.
  6. Na veliki petek se tal ne dotika, na veliko soboto pa se dopoldan lahko seje krompirir.
  7. Med veliko nočjo in belo nedeljo ni pametno saditi krompirja, saj bo voden.
  8. Ob torkih ne bi smeli saditi, ker je torek ognjen dan in bo vse zgorelo.
  9. Sobota je najboljši dan za sejanje kumar.
  10. Če čebulo sadite ob torkih ali ob petkih, bo pekoča.
  11. Korenje, peteršilj, pastinak, peso itn. je najboljše sejati ob 13 ur, oz. ob enih 1, ker bo imela samo en žulj.

Naj se omenja i pomni – nasveti za gojenje zelenjave

To je le nekaj nasvetov za gojenje zelenjave, ki so povezani z letnimi časi in sajenjem. Prepričana sem, da bi lahko številni vrtnarji potrdili, da so vsaj nekatera od teh pravil koristna. V tem simpatičnem besedilo, ki me je navdahnilo, je bilo najdenih še veliko zanimivih nasvetov. Vendar so nekatere opisane prakse, kot je tempiranje seje kumar, buč, lubenic itn. v času ko čorda[1] gre skozi vas, danes nemogoče tudi v najbogatejših Slavnoskih vaseh, kaj šele v urbanih območjih, kjer čorda sploh nikoli ni obstajala. Navsezadnje je bilo to besedilo objavljeno v knjigi Nek se spominja i pamti ravno z namenom, da teh zanimivosti iz naše še ne tako oddaljene preteklosti ne pozabimo.

Nasmejalo me je, ko sem brala vse nasvete, prepričanja in prakse kot je tista, ki se nanaša na sejanje vijoličnega cveta skozi moške spodnje hlače, ampak o tem kdaj drugič.

Upam, da bo ta kratki izlet v vrtnarjenje navdahnil tudi vas, da lahko uresničite ideje in sami vzgojite svojo zelenjavo. Ni vam treba slediti tem pravilom, če pa z izidom ne boste zadovoljni, se ne pritožujte, ampak se raje vprašajte, če ste čebulo posadili v torek in potem naslednje leto napake ne ponovite.

Marija Gačić

Literatura: Toldi, Z. 1994. Nek se spominja i pamti: Život i običaji seljačkog svita u Brockom Posavlju. Slavonski Brod: „Folklorni ansabl Broda“ SlavonskiBrod

[1] Čorda je bila v slavonskih vaseh običajen način skupinske oskrbe goved. Vsa vas je vsak dan pošiljala goveda skupaj na pašo. Za goveda je skrbel en čordaš ali posamezniki po vnaprej dogovorjenem vrstnem redu.

Odgovori

×

Košarica

American Express Diners Club International Visa MasterCard Maestro Discover Dinacard Mastercard® Identity Check™ Visa Secure Diners ProtectBuy WSPay - Web Secure Payment Gateway